• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

trgáč -a m (á) kdor trga grozdje ob trgatvi: najeti trgače; pesem trgačev; trgači in brentači
♦ lov. pes, ki z zobmi trga najdeno ustreljeno divjad; vet. močen podočnik pri zvereh; derač



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek