• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

tŕgniti -em dov. (ŕ ȓ) knjiž. 

  1. 1. potegniti: z vso močjo trgne puško k sebi; trgniti sabljo izza pasu / konja sta trgnila vprežnici
  2. 2. trzniti: pri vsakem taktu je trgnil z glavo; trgniti z rameni



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek