tŕhel -hla -o [əu̯prid. (ŕ) 

  1. 1. ki razpada, se razkraja zlasti zaradi delovanja vlage: trhel les; trhle veje; trhlo deblo / trhle stopnice / ekspr.: ima trhle kosti krhke; trhla stavba dotrajana // ekspr. brez moči, trdnosti: trhla država / trhla oblast // ekspr. onemogel, slab: trhel bolnik; star je in ves trhel
  2. 2. ekspr. slabo utemeljen: trhla filozofija; trhle zahteve / ima le trhlo upanje
    ● 
    ekspr. stvar stoji na trhlih nogah ni trdna, zanesljiva, ni dobro utemeljena



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek