tríógeln -a -o [gəlprid. (ȋ-ọ̑) ki ima tri ogle: triogeln trg; triogelna ruta / triogelni klobuk trirogeljnik



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek