• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

trírôgeljnik in trírógeljnik -a [gəl] m (ȋ-ȏ; ȋ-ọ̑) 

  1. 1. nekdaj klobuk s krajevci, oblikovanimi v tri roglje: dati trirogeljnik na glavo; gospod s trirogeljnikom / admiralski trirogeljnik; napoleonski trirogeljnik klobuk s spredaj in zadaj navzgor zavihanimi krajevci s po enim rogljem na vsaki strani
  2. 2. knjiž. harpuna, vilice: loviti s trirogeljnikom



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek