• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

triúmvir tudi triumvír -a m (ȗ; ȋ) pri starih Rimljanih 

  1. 1. vsak od treh uradnikov, ki opravljajo skupno javno službo: voliti triumvire / denarni triumviri ki vodijo kovanje denarja
  2. 2. vsak od treh oblastnikov, ki si med seboj delijo oblast: triumvir Cezar



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek