• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

trkáč -a m (á) 

  1. 1. ekspr. oven, ki rad trka: bežati pred trkačem
  2. 2. redko tolkalo: udariti s trkačem po vratih



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek