• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

trobáč -a m (á) 

  1. 1. redko kdor igra, trobi na trobo: trobač na stolpu je zatrobil
  2. 2. zastar. trobentač: pihalci in trobači



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek