• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

tróbčar -ja m (ọ̑) nav. mn., zool. sesalci, pri katerih se nos in zgornja ustna razvijeta v dolg mišičnat organ, Proboscidea: trobčarji in kopitarji



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek