• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

tróbec -bca m (ọ̄) 

  1. 1. v dolg mišičnat organ zrasla nos in zgornja ustna pri slonu: slon je s trobcem dvignil deblo
  2. 2. zastar. trobentač: sprevod trobcev



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek