• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

trobéntati -am nedov. (ẹ̑) 

  1. 1. igrati (na) trobento: trobentač trobenta
  2. 2. ekspr. glasno, doneče se usekovati: ves dan že smrka in trobenta / trobentati z nosom
  3. 3. preh., slabš. glasno, vsiljivo govoriti, pripovedovati: o svojih uspehih trobenta po vsem mestu / nehajte že trobentati neumnosti

trobentajóč -a -e: trobentajoč glas



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek