1. nav. mn. glasbilo v obliki cevi, na katero se igra s pihanjem skozi napete, ustrezno oblikovane ustnice:igrati na trobilo; zvoki trobil / trobila v orkestru so odlična trobilci
2. lijakasta priprava za okrepitev glasu, zvoka:nastaviti trobilo na usta; trobilo iz lepenke / z dlanmi narediti trobilo pred usti
3. knjiž. zvočna signalna naprava pri motornih vozilih; hupa:vozniki so pritiskali na trobila; trobilo avtomobila
4. slabš. kdor kaj glasno, vsiljivo širi, razširja:imajo ga za svoje trobilo / junak romana je trobilo avtorjevih idej ●slabš. urednik strankarskega trobila glasila, časopisa
Dostopnost