• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

trótelj -na tudi -tlja [təl] m (ọ́) nižje pog. omejen, neumen človek: še sam ne ve, kakšen trotelj je / kot psovka prekleti troteljni



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek