• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

tŕš -a m (ȓ ŕ) 

  1. 1. obsekano deblo, drevo: posekati trš; ozeleneli trši; dupline v bukovih trših; trši in štori
  2. 2. ekspr. tršat človek: postal je cel trš



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek