1. osrednji, največji del človeškega ali živalskega telesa, s katerim se vežejo glava in okončine:upogibati, sukati trup; žival z dolgim, okroglim trupom; glava, trup in okončine / človeški, živalski trup
2. s prilastkom osrednji, največji del nekaterih vozil, posod:tovor v ladijskem trupu; trup letala, rakete / trup vaze / trup kitare, violine ♦ muz. resonančni trup; um. trup stebra srednji del stebra med bazo in kapitelom
Dostopnost