• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

túnika -e ž (ú) 

  1. 1. pri starih Rimljanih dolgo, srajci podobno oblačilo: obleči tuniko; toga in tunika
  2. 2. obrt. daljše žensko vrhnje oblačilo brez pasu za k dolgim hlačam ali h krilu: oblečena je bila v tuniko / tunika za na plažo
  3. 3. rel. srajci podobno liturgično oblačilo: tunika in dalmatika



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek