turbulénca -e ž (ẹ̑) 

  1. 1. knjiž., redko zmeda, nemir: hotel je pozabiti turbulenco pretekle noči
  2. 2. fiz. pojav, pri katerem nastajajo vrtinci in se plasti tekočine ali plina mešajo, vrtinčenje: raziskovati turbulenco vodnega toka / zračne turbulence so povzročile letalsko nesrečo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek