• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

túren -rna m (ú) nižje pog. cerkveni stolp, zvonik: cerkev z dvema turnoma / grajski turen stolp
● žarg., alp. preplezati turen veliko pokončno, samostojno stoječo skalo; stolp



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek