turkízen -zna -o prid. (ȋ) 

  1. 1. ki je iz turkizov, s turkizi: turkizni prstan; turkizni uhani
  2. 2. po barvi podoben turkizu: turkizne oči; nebo je bilo turkizno / turkizna barva

turkízno prisl.: turkizno modro krilo; turkizno zelena Soča



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek