ublaževáti -újem nedov. (á ȗ) 

  1. 1. delati kaj manj
    1. a) neprijetno, hudo: ublaževati bolečine
    2. b) neprijetno, boleče: ublaževati udarce
    3. c) ostro, negativno: ublaževati kritiko
  2. 2. delati, da se kaj pojavlja
    1. a) v manj izraziti obliki: ublaževati klance, strmine / ublaževati nasprotja
    2. b) v manj visoki stopnji: ublaževati vročino
  3. 3. knjiž. delati kaj blago, milo: sreča mu ublažuje poteze na obrazu

ublažujóč -a -e: ublažujoča opomba



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek