ublažíti -ím dov., ublážil (ī í) 

  1. 1. narediti kaj manj
    1. a) neprijetno, hudo: z obkladki ublažiti bolečine / ublažiti posledice / ublažiti kazen
    2. b) neprijetno, boleče: ublažiti padec, udarec
    3. c) ostro, negativno: ublažiti kritiko, stališče
  2. 2. narediti, da se kaj pojavlja
    1. a) v manj izraziti obliki: ublažiti pritisk / ublažiti ovinek
    2. b) v manj visoki stopnji: ublažiti jezo, žejo / ublažiti učinek kisline
  3. 3. knjiž. narediti kaj blago, milo: sreča mu je ublažila obraz

ublažèn -êna -o: s humorjem ublažena satira



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek