ubóžec -žca (ọ̑) 

  1. 1. ekspr. usmiljenja, pomilovanja vreden človek: ubožec je hudo bolan / kot nagovor ubožec, kaj so ti storili
  2. 2. star. revež, siromak: razdeliti denar med ubožce
     
    knjiž. asiški ubožec sv. Frančišek Asiški



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek