ubóžen -žna -o prid., ubóžnejši (ọ́ ọ̄) star. reven, siromašen: ubožen študent; bili so zelo ubožni; ubožna družina / ubožno pohištvo skromno
● 
ubožna hiša ubožnica
♦ 
jur. ubožno spričevalo nekdaj listina, ki jo izda občina o gmotnih razmerah osebe

ubóžno prisl.: ubožno živeti; ubožno oblečen človek; sam.: ubožni in bogati



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek