1. narediti, povzročiti, da kdo dobi lastnosti, značilnosti, bistvene za človeka kot družbeno, biološko bitje:pokončna hoja je pomagala učlovečiti človekovega prednika; učlovečiti se z delom / biološko, sociološko se učlovečiti
2. narediti kaj človeško, dobro, plemenito; počlovečiti:kultura učloveči človeka
3. prikazati kako lastnost, kak pojav v veliki meri v določenem človeku:pisatelj je v glavnem junaku učlovečil etično načelo
učlovéčiti se pojaviti se v človeški podobi:verjel je, da se dekličin duh v pomladnih nočeh učloveči ♦rel. Kristus se je učlovečil
učlovéčen -a -o:v glavni osebi romana je učlovečena narodna ideja; stal je pred njim kot učlovečeno zdravje
Dostopnost