udejánjiti -im dov. (ā ȃ) knjiž. uresničiti: udejanjiti sklep; uprizoritev je dosledno udejanjila avtorjevo hotenje // izraziti, pokazati: udejanjiti resnico življenja v literarnem delu; njegove igralske sposobnosti so se v tej igri lahko udejanjile
udejánjen -a -o: udejanjen program, zakon; udejanjene vrednote
Dostopnost
Dostopnost