• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

udušíti -ím dov., udúšil (ī í) 

  1. 1. zadušiti: samica je udušila mladiča / skoraj se je udušil v dimu / tesnoba ga je hotela udušiti; udušiti svojo vest
  2. 2. ekspr. s silo zavreti, preprečiti: udušiti vstajo / razum je udušil nagon; udušiti otrokovo samostojnost / udušiti jok, smeh; udušila je solze, ki so ji silile v oči / udušiti bolečino, strah
  3. 3. zmanjšati jakost zvoka: ropotanje strojev je udušilo besede; preproga uduši korake
  4. 4. redko pogasiti: ogenj so s težavo udušili / udušiti cigareto v pepelniku ugasniti
  5. 5. ekspr. popiti, izpiti: udušili so veliko vina / steklenico je hitro udušil

udušèn -êna -o: udušen glas; prisl.: udušeno krikniti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek