• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

ùf in úf medm. (ȕ; ȗ) 

  1. 1. izraža olajšanje, sprostitev po napetosti, naporu: uf, zdaj je konec; uf, uf, komaj sem prišel sem gor
  2. 2. izraža telesno ali duševno trpljenje: uf, kako me boli
  3. 3. izraža zoprnost, mraz: uf, kar tresem se od mraza
  4. 4. izraža nejevoljo: uf, kakšna si; kaj pa je? Že spet to, uf
  5. 5. izraža podkrepitev trditve: uf, kako je vroče; uf, popolnoma sem pozabil



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek