ugášati -am nedov. (á) 

  1. 1. delati, da kaj preneha goreti: ugašati sveče; ugašati in prižigati / ugašati cigareto // nepreh. prenehavati goreti: stenj je ugašal / sveča ugaša / ogenj v kaminu že ugaša
  2. 2. delati, da kaj preneha svetiti: ugašati luči, svetilke // nepreh. prenehavati svetiti: reklamne luči so se prižigale in ugašale / ekspr. zvezde že ugašajo
  3. 3. knjiž. prenehavati biti, obstajati: pomembne družine druga za drugo ugašajo / ugaša mu občutek za čas; upanje jim ugaša / smehljaj na obrazu je začel ugašati / zunaj je ugašal dan se je nočilo // ugašala je v velikih bolečinah umirala; v naročju ji ugaša življenje sina ji umira sin
  4. 4. knjiž., s prislovnim določilom z oddaljevanjem postajati
    1. a) manj viden; izgubljati se: letalo je ugašalo v megli; sonce že ugaša za gorami
    2. b) manj slišen: njegovi koraki ugašajo v daljavi
  5. 5. pog. izključevati, izklapljati: otrok prižiga in ugaša radijski sprejemnik
    ● 
    ugašati apno živo apno polivati z vodo; gasiti

ugašajóč -a -e: ugašajoča svetilka



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek