• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

ugotovljív -a -o prid. (ī í) ki se da ugotoviti: ugotovljivo dejstvo; izkustveno, statistično ugotovljiv



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek