ugrabíti in ugrábiti -im, in ugrábiti -im dov. (ī á ȃ; á ȃ)
1. s silo, z zvijačo vzeti komu prostost, navadno zaradi odkupnine, maščevanja, protesta:ugrabil ga je zakrinkan moški; ugrabiti otroka, žensko; ugrabili so ga na cesti / ugrabiti (potniško) letalo z grožnjo prisiliti pilota, da spremeni smer letenja, mesto pristanka, zlasti iz političnih vzrokov // zastar. vzeti komu prostost; prijeti:biriči so že ugrabili morilca
2. s silo, z zvijačo vzeti kaj:jastreb je ugrabil piščanca; lisica je ugrabila kokoš // ekspr. vzeti kaj sploh:znanje je bogastvo, ki ti ga nihče ne more ugrabiti / to mu je ugrabilo notranji mir / vprašanje mu je ugrabilo veliko noči povzročilo, da ni spal
3. zastar. zgrabiti, ujeti:gospodinja je ugrabila raco in ji pristrigla perut ● ekspr. nenadoma ga je ugrabila smrt je umrl
ugrábljen -a -o:diplomat je bil ugrabljen; ugrabljena ovca; ugrabljeno letalo
Dostopnost