uhàt -áta -o prid. (ȁ ā) 

  1. 1. ki ima velika, dolga ušesa, velike, dolge uhlje: uhat zajec; uhata žival
  2. 2. nav. ekspr. ki ima uho, ušesa: uhat ročaj / uhati listi knjige
    ♦ 
    zool. uhati klobučnjak klobučnjak z uhljem podobnimi spolnimi organi, Aurelia aurita; uhati netopir netopir z dolgimi uhlji in dolgo, ozko letalno mreno, Plecotus



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek