• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

uhitéti -ím dov., uhítel (ẹ́ í) star. 

  1. 1. ujeti: uhiteti tatu / bal se je, da jih uhiti nevihta, noč // prehiteti: vse kosce je uhitel / hotela je nekaj reči, pa jo je oče uhitel
  2. 2. uiti, zbežati: uhitela sta skozi zadnja vrata



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek