uhodíti uhódim dov. (ī ọ́) 

  1. 1. s hojo, hojenjem narediti kaj glede na lastnosti, obliko boljše, ustreznejše: uhoditi gaz, pot, stezo
  2. 2. s hojo narediti obutev za nošenje boljšo, ustreznejšo: uhoditi čevlje, škornje

uhodíti se knjiž. s hojo, hojenjem postati tak, da dobro, lahko hodi: precej časa je potreboval, da se je uhodil / noge so se že uhodile; uhoditi (si) noge

uhójen -a -o 
  1. 1. deležnik od uhoditi: uhojeni čevlji; uhojena pot, steza
  2. 2. knjiž. uveljavljen, ustaljen: uhojen način; uhojena praksa



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek