ujétje -a (ẹ̑) 

  1. 1. glagolnik od ujeti: ujetje živali / ujetje vohuna / ujetje pravega trenutka
  2. 2. zastar. ujetništvo: uiti iz ujetja; biti dve leti v ujetju



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek