• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

ukazljív -a -o prid. (ī í) star. ukazovalen: biti ukazljiv

ukazljívo prisl.: veslo iz rok, je rekel ukazljivo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek