1. poganjati korenine v zemljo:posajeno drevesce se dobro ukoreninja
2. ekspr. postajati notranje, čustveno tesno povezan s čim:počasi se ukoreninja v sosesko / v njem se ukoreninja nova ljubezen / to prepričanje se mu je vedno trdneje ukoreninjalo v zavest ● ekspr. nova vera se je hitro ukoreninjala širila, utrjevala
ukorenínjati delati, povzročati, da kaj požene korenine v zemljo:ukoreninjati vršičke lončnic
Dostopnost