uláčniti -im dov. (á ȃ) povzročiti občutek potrebe po jedi: svež zrak jih je ulačnil

uláčniti se postati lačen: z delom, veslanjem se je zelo ulačnil



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek