ulákotiti -im tudi ulakotíti -ím dov., ulákotil tudi ulakótil (á ā; ī í) povzročiti občutek potrebe po jedi: telovadba, dolga vožnja jih je ulakotila; studenčnica ga je dodobra ulakotila

ulákotiti se, tudi ulakotíti se postati lačen: na svežem zraku se otroci hitro ulakotijo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek