úličen -čna -o prid. (ū) nanašajoč se na ulico: ulični rob, vogal; ulično ime / medla svetloba ulične svetilke; ulični lokal manjši gostinski lokal tik ob ulici; ulični nasad nasad ob straneh ulice, navadno na zelenici // ulični prodajalec časopisov kdor prodaja časopise po ulicah; ulični sestanek sestanek prebivalcev, stanovalcev kake ulice
 
ekspr. ulična popevka poulična



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek