• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

úmen úmna -o prid., úmnejši (ú ū) 

  1. 1. nanašajoč se na um: človek je umno bitje / knjiž. umni in čustveni razlogi razumski // trdil je, da je svet umen z umom spoznaven, doumljiv
  2. 2. star. pameten, inteligenten: potrebni so nam umni mladi ljudje / biti umne glave bister, nadarjen
  3. 3. star. preudaren, pameten: umen človek ne bi ravnal tako; umen kmet / imeti umne pogovore / pospeševati umno čebelarstvo, gospodarstvo
  4. 4. star. razumljiv, umljiv: vsem umna razlaga

úmno prisl.: umno govoriti, kmetovati; sam.: umni si zna pomagati



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek