umételen tudi umetélen -lna -o prid. (ẹ̑; ẹ̑) 

  1. 1. narejen z veliko oblikovalno spretnostjo, sposobnostjo in občutkom za lepoto: umetelne rezbarije, vezenine / umetelna oblika pesnitve; zgradba stavka je umetelna
  2. 2. ustvarjalno, oblikovalno spreten, sposoben: umetelen steklar; ta urar je zelo umetelen / človek umetelnih rok
  3. 3. zastar. izveden, izkušen: ženska je umetelna, ozdravila ga bo
  4. 4. zastar. umeten, nenaraven: narediti umetelni ogenj / umetelno oko

umételno tudi umetélno prisl.: umetelno izrezljati, okrasiti; umetelno izveden



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek