umételnik tudi umetélnik -a (ẹ̑; ẹ̑) 

  1. 1. star. strokovnjak, mojster: orgle je izdelal domači umetelnik; krojaški umetelnik
  2. 2. zastar. umetnik: slike znanega umetelnika



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek