uméti úmem stil. uméjem dov. in nedov., tudi úmel; úmljen (ẹ́ ú, ẹ̑) star.
1. razumeti, dojeti:umeti besede, poglede koga; mislim, da umeš, kaj hočem / francosko ume, govori pa ne / nisem ga umel, ker je govoril nemško // razumeti koga, biti naklonjen komu:malokdo ume reveža / umem tvojo bolečino, jezo // razumeti se na kaj, spoznati se na kaj:dobro ume svoj posel / umeti se na glasbo
2. z nedoločnikom znati, biti sposoben:ume brati in pisati; še tega ne ume narediti / ume se lepo vesti
uméti se razumeti se:dokler se ni poročil, so se dobro umeli / da so bili tega veseli, se ume samo ob sebi, samo po sebi
Dostopnost