1. delati, da pride kaj z določenega mesta, položaja
a) da ni več v napoto:umikati mize, stole; umikali so polomljene veje, da so lahko hodili
b) v večjo oddaljenost od česa:umikati omare od sten; počasi se je umikal od mize; umikati se korak za korakom // s premiki delati, da česa na določenem mestu, v določenem položaju ni več:umikati roko; spretno je umikal glavo pred udarci
2. delati, da kaj preneha opravljati svojo funkcijo:začeli so umikati manjše bankovce iz prometa / umikati svoje diplomate / umikati neprimerne predstave s sporeda
3. delati, da kdo zapusti kak kraj, prostor, da ne bi bil deležen česa neprijetnega, hudega:umikati ranjence na varno; umikati stvari pred poplavo; umikati se pred napadalci // delati, da kdo zapusti kak kraj, prostor sploh:po dogovoru že umikajo svoje čete
4. delati, da to, kar izraža določilo, ne zahteva več izpolnitve, pravnih posledic:umikati obtožbo; umikati vprašanje / umikati besedo ● ekspr. umikal je oči, pogled ni gledal (naravnost) v oči
umíkati se
1. premikati se, odhajati z določenega mesta, položaja
a) da se kdo lahko neovirano premika:ves čas se je umikal mimoidočim; umikati se k steni, v kot
b) da lahko kdo pride nanj:umikati se s stola na stol; umikati se starejšim v avtobusu / priklonil se je in se začel umikati skozi vrata; skupina se umika proti severu
c) da ne prihaja do srečanj, stikov s kom:sin se je umikal očetu; umikala se je družbi vrstnikov; umikal se mu je s poti // odhajati z določenim namenom sploh:najraje se umika v svojo sobo / ekspr. rad se umika v svoj svet
2. s spreminjanjem mesta, položaja dosegati, da osebek ni deležen česa neprijetnega, hudega:umikati se kroglam; spretno se umikati udarcem / umikati se vsem odgovornostim
3. prenehavati opravljati pomembnejšo javno funkcijo ali službo:drug za drugim so se umikali s položajev // prenehavati biti dejaven na kakem področju:začel se je umikati iz javnega življenja / umikati se v privatnost
4. prenehavati biti, nahajati se na kaki površini:ledenik se umika; s tega področja se morje počasi umika; voda se je začela umikati // prenehavati pojavljati se, da se pojavi, nastopi kaj drugega:žalost se umika veselju / beseda se umika iz splošne rabe se rabi vse manj pogosto // ekspr. zima se hitro umika
umikajóč -a -e:umikajoč pohištvo, je razbil šipo; umikajoča se vojska; sam.: umikajoči se so bili tarča sovražnika
Dostopnost