1. narediti, povzročiti, da se kaj (skoraj) ne giblje, premika:umiriti gugalnico, nihalo // narediti, povzročiti, da kaj poteka brez motenj:umiriti tek kolesa / umiriti dihanje
2. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da kdo postane miren:znala ga je umiriti / umiriti splašeno žival / umiriti množico; umiriti razigrane otroke / umiriti svojo jezo; umiriti si vest
3. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da kdo nima, ne kaže več odklonilnega odnosa do koga; pomiriti:umiriti sprte sosede / umiriti nasprotnike
4. povzročiti stanje brez notranje napetosti, vznemirjenosti:branje ga umiri; njen smeh ga je umiril; ekspr. pesem ji je umirila srce // povzročiti, da postane kaj manj intenzivno, manj izrazito:zdravila, ki umirijo kašelj; krč se je umiril / po obkladku se je bolečina umirila
umiríti se
1. prenehati se gibati, premikati:veja se zamaje in spet umiri; voda se je počasi umirila / razburkano morje se je umirilo; po nevihti se je ozračje umirilo / ekspr. mlinsko kolo se je umirilo je obstalo, se ustavilo; nekaj časa mu je srce močno razbijalo, nato pa se je umirilo začelo normalno biti // ekspr. prenehati se hitro, zelo spreminjati:cene so se končno umirile
2. postati miren:otrok se je umiril in zaspal; dolgo časa se ni mogel umiriti / z leti se je umiril / njihovo družinsko življenje se je umirilo / proti jutru se kavarna umiri / položaj na fronti se še ni umiril
3. postati manj intenziven, manj izrazit:hrup se je umiril / nagon se mu je že umiril / spori med njimi so se umirili prenehali
umírjen -a -o
1. deležnik od umiriti:umirjeni koraki; umirjeno dihanje; umirjeno morje
2. ki svojih čustev ne izraža silovito:umirjen človek; bila je umirjena ženska
3. ki nima (dosti) raznovrstnih elementov:umirjena skladba / umirjene oblike
4. ki se ne pojavlja v izraziti obliki, z veliko intenzivnostjo:umirjene barve / umirjena lepota; prisl.: umirjeno hoditi; na starost je živel zelo umirjeno
Dostopnost