• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

únikum -a m, mn. únika s tudi úniki m (ū) knjiž. kar je nekaj posebnega, nenavadnega, izjemnega: nova izdaja pesmi je unikum



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek