unóvčiti -im dov. (ọ̄ ọ̑) 

  1. 1. ekon. spremeniti v denarna sredstva: unovčiti ček, menico; unovčiti premoženje
  2. 2. ekspr. prodati: unovčiti pridelke; sadje unovčijo ali predelajo // izkoristiti: stranka je hotela unovčiti uspeh na volitvah; pobudo so unovčili šele v zadnjem trenutku



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek