• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

uokvíriti -im dov. (ī ȋ) 

  1. 1. dati, vstaviti v okvir: uokviriti sliko / uokviriti oglas v časopisu
  2. 2. knjiž. obdati, obkrožiti: uokviriti vrt z živo mejo / na starost so ji gube uokvirile oči
  3. 3. knjiž. omejiti, določiti: uokviriti dramsko dogajanje / uokviriti pogoje

uokvírjen -a -o: uokvirjeni članki v časopisu; z zlatim okvirjem uokvirjeno ogledalo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek