upérjati -am nedov. (ẹ́) 

  1. 1. obračati orožje proti komu z namenom zagroziti, zapretiti: uperjati orožje v demonstrante
  2. 2. knjiž. naravnavati, usmerjati: uperjati daljnogled proti stolpu / ekspr., z oslabljenim pomenom uperjati kritiko proti napakam kritizirati jih



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek