1. z dajanjem alkoholne pijače v veliki količini povzročiti, da je kdo pijan:upijanil je sopotnika in ga oropal; upijaniti z vinom, žganjem; močno, popolnoma upijaniti koga // povzročiti pijanost, omotico:vino ga je upijanilo / vonj šmarnic ga je upijanil
2. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo zaradi čustvenega zanosa ne misli, ne ravna več razsodno, preudarno:upijanila ga je s pogledom / čustvo svobode ga je upijanilo
upijániti se s pitjem alkoholne pijače postati pijan:pil je malo, da se ne bi upijanil / zaprl se je v zidanico in se upijanil opil // ekspr. vse mesto se je upijanilo in plesalo po cestah ● ekspr. upijaniti se od lepote in barv postati popolnoma prevzet
upijánjen -a -o:upijanjeni stražarji; upijanjena množica
Dostopnost